Istwa ak Pwogrè McLean
Lopital McLean: Yon ti istwa soti nan Charlestown rive nan Belmont
Lopital McLean te fonde 25 fevriye 1811, grasa yon dokiman legal lejislati Massachusetts te bay pou kreye “Massachusetts General Hospital Corporation.” Depi lè Kòporasyon an te kreye, li te gen entansyon trete ni maladi fizik ni maladi mantal, avèk yon etablisman apa pou chak kalite swen. Kanpay ranmase lajan te fèt ant 1812 ak 1816, e yon majorite nan kontribitè yo te make don yo pou etablisman yon enstalasyon pou trete maladi mantal.
Konsa, plis pase 18 ak nan ansyen estate Joseph Barrell ki sitiye apeprè de mil deyò Boston nan Charlestown, Massachusetts [ki pita te vin Somerville, Massachusetts] te achte nan mwa desanm 1816. Rezidans Barrell la, ki te vin sèvi kòm kay Sipèentandan lopital la ak fanmi li, ansanm ak bilding administrasyon santral la, te fèt pa achitèk ki te gen anpil renome, Charles Bulfinch, an 1792. Bulfinch ak asistan li Mathew Parris te enpòtan nan adaptasyon mansyone a pou nouvo objektif li ak konsepsyon zèl adisyonèl kòm kay pou pasyan yo.
Lopital McLean te premye konnen kòm "Asil pou Moun Ki Gen Pwoblèm Mantal," yon divizyon nan Lopital Jeneral Massachusetts. Azil la te ouvri pòt li nan dat 1ye oktòb 1818, epi li te resevwa premye pasyan li nan dat 6 oktòb 1818. Apre refòm tretman ki te kòmanse an Frans avèk Dr. Philippe Pinel an Frans ak Quaker William Tuke nan Angletè te enspire refòm tretman sa yo. Azil la te swiv prensip “tretman moral la,” ni nan chwa kote li te chita nan zòn riral la, ni nan fason li te pran swen pasyan yo Premye sipèntandan Asil la, Rufus Wyman, MD, te premye doktè ki te nonmen nan yon pòs konsa nan Amerik.
Lè Asil la te ouvri an 1818, li te premye lopital nan New England, e sèlman katriyèm enstitisyon espesyal pou tretman moun ki gen pwoblèm mantal nan Amerik. Nan mwa Jen 1826, Asil la te chanje non pou "Asil McLean pou Moun ki Gen Pwoblèm Mantal," an onè John McLean, yon komèsan Boston ki te kite $25,000 e ki te kite yon eritaj plis pase $90,000 pou Asil la. Nan 1844, 13 sipèntandan Asil ki soti nan Kòt Lès la, ki gen ladan Luther V. Bell, MD, (1837-1856 ak 1857-1858) ki te soti nan McLean, te fonde Asosyasyon Sipèntandan Medikal Enstitisyon Ameriken pou Moun ki Gen Pwoblèm Mantal, ki kounye a rele Asosyasyon Psykiatris Ameriken.
Nan ane 1840, 1850, ak kòmansman 1860, Asil McLean nan Somerville te pèdi piti piti anviwònman trankil li, ki te konsidere kòm enpòtan anpil nan tretman pasyan ki gen pwoblèm mantal. Azil la te grandi nan gwosè, ki gen ladan kantite pasyan, bilding ak sifas li yo. Rezo tren yo te ap pwoche sou tè ki toupre Asil la e nan 1872, de ray te koupe atravè tè a. Soti nan 1872 jiska 1874, Komite Fiduciaire sou Nouvo Sit pou Asil la te separeman komisyone achitèk peyizaj ki kounye a renome Frederick Law Olmsted ak yon enjenyè sivil lokal Joseph Curtis pou fè sondaj sou sit yo ak pou rapòte sou yon sit ki apwopriye pou bati yon nouvo Asil. Nan 1875, moun ki jere asil la, sou baz rekòmandasyon Komite sou Nouvo Sit ki te fèt 18 Jiyè 1873, te achte 107 akr sou Wellington Hill nan Belmont nan men Waverley Land Company. Pandan ke patisipasyon Olmsted apre 1875 pa ka dokimante, patisipasyon Joseph Curtis nan devlopman peyizaj ak aranjman bilding yo te kontinye jiska konpleksyon pwojè a ak nan pwochen syèk la.
Sipèntandan Edward Cowles, MD, (1879-1904) te patisipe anpil nan planifikasyon ak konstriksyon nouvo sit Belmont la. Manm Konsèy Administrasyon an ak Doktè a Cowles te dakò pou devlope epi konstwi kanpis la selon yon “plan kòtaj,” ki te prevwa bati plizyè kòtaj kote pasyan yo te resevwa swen endividyèl, alantou yon gwo bilding administrasyon. Dapre Dr. Cowles, plan kay la te vize pou kreye yon efè rezidansyèl, olye ke yon efè enstitisyonèl, pou pasyan yo.
Nan 1892, nan demann Dr. Sou demann Cowles, yo te chanje non Azil McLean an pou rele Lopital McLean "an rekonesans de opinyon jeneral ki genyen kounye a sou sijè foli ak tretman li." Nan menm ane a, konstriksyon te kòmanse nan sit Belmont la. Nan mwa avril 1895, premye pasyan yo te transfere soti nan Asil la nan Somerville pou ale nan Belmont. Egzakteman 77 ane apre dat ouvèti Asil orijinal la, nouvo Lopital McLean lan te ouvri sou 1 oktòb 1895.
200 ane kòm pyonye
Pandan 200 ane, McLean te yon lidè nan bay swen sikyatrik ki respekte diyite moun, fè dekouvèt syantifik, fòme pwofesyonèl, epi edike piblik la.
Jodi a, McLean se lopital sante mantal prensipal Harvard Medical School ak Mass General Brigham (ansyen Partners HealthCare), sistèm swen sante prensipal Boston.
1811
Lopital la te fonde grasa yon dokiman legal lejislati Massachusetts te bay. Anpil donatè prive te make kontribisyon yo pou trete maladi mantal.
1818
Asil la te ouvri, yon divizyon nan Massachusetts General Hospital. Se te premye lopital nan New England ak katriyèm nan Etazini ki te fèt pou trete moun ki gen maladi mantal. Nan premye twa mwa li yo, McLean te admèt 13 pasyan.
Asil la te sitiye nan yon anviwònman trankil nan yon zòn Charlestown ki kounye a fè pati Somerville. Bati lopital la te fèt ak adapte pa Charles Bulfinch, achitèk renome a.
Rufus Wyman, MD, premye sipèntandan McLean, te enspire pa refòm tretman imanitè nan Lafrans ak Angletè.
1826
Asil la te chanje non pou onore John McLean, yon machann Boston ki, an 1823, te kite lopital la yon eritaj $25 000, ki te dwe peye apre lanmò vèv li. Apre li te mouri an 1834, lopital la te resevwa yon kado ki totalize prèske $120,000, akòz yon eritaj ki te plis pase $90,000.
1844
Luther V. Bell, MD, sipèentandan McLean, ak 12 lòt sipèentandan asil nan lès Etazini te fonde Association of Medical Superintendents of American Institutions for the Insane—ki kounye a rele American Psychiatric Association.
Ane 1870 yo
Administratè azil la te mande Frederick Law Olmsted, achitèk jaden ki vin trè renome, ak Joseph Curtis, yon enjenyè sivil lokal, pou chwazi yon nouvo kote pou lopital la. Anviwònman Charlestown nan Asil McLean lan te konpwomèt pa devlopman ak tren.
1872
John Tyler, MD, sipèentandan McLean, te vin premye pwofesè maladi mantal nan Harvard Medical School.
1875
Administratè yo te achte 107 akr tè nan Belmont. An kolaborasyon ak Edward Cowles, MD, sipèentandan McLean, yo te rejte yon konsepsyon enstitisyonèl. Olye de sa, yo te planifye yon seri ti kay ki sanble ak rezidans prive, antoure yon gwo bilding administrasyon.
1882
McLean te louvri premye lekòl enfimyè sikyatrik la.
1888
McLean te premye lopital sikyatrik Ozetazini ki te kreye laboratwa rechèch fondamantal ak laboratwa klinik pou etidye wòl faktè biyolojik nan maladi mantal.
1892
Yo te chanje non Asil McLean pou Lopital McLean. Konstriksyon te kòmanse nan sit Belmont la.
1895
Nouvo Lopital McLean nan Belmont te ouvri 1ye oktòb, egzakteman 77 ane apre dat premye asil la te ouvri.
Juska 1944, Lopital McLean la te yon kominote ki te kapab sipòte tèt li, li te opere yon fèm, yon atelye tapiseri ak yon atelye forjè. Tout manje te pwodwi sou tè McLean, apa de pwason ak kèk vyann ak pwodwi lèt ki te achte nan Quincy Market, Boston.
2011
Nan dat 25 fevriye, yo te selebre 200yèm anivèsè Lopital McLean nan yon seremoni istorik pou renouvle dokiman legal fondasyon li nan State House, palman eta a. Yo te reyafime misyon li pou amelyore lavi moun ki gen maladi sikyatrik.
Jodi a
McLean te admèt plis pase 9 000 timoun ak granmoun pou swen entène ak swen rezidansyèl. Anplis de sa, lopital la te bay 58,000 vizit pou tretman jounen ak pasyan ekstèn. Sèt pwogram satelit atravè eta a elaji prezans ak sipò McLean nan kominote nou yo.
McLean te yon kote nan anpil liv ak fim e li se yon sijè santral nan anpil tèks istwa.
Enfòmasyon istorik amizan
Lopital McLean pote non John McLean, yon komèsan ki, lè li te mouri an 1823, te kite lopital la yon eritaj 25 000 $, ki t ap peye apre lanmò vèv li. Lè li mouri an 1834, lopital la te resevwa yon kado ki totalize prèske $120,000, akòz yon eritaj rezidyal ki plis pase $90,000.
Pwezi popilè pou timoun "Mary Had a Little Lamb," te ekri sou Mary Sawyer, yon asistan ki te rantre nan ekip McLean an 1832. Kòm yon timoun ki t ap grandi nan Sterling, Massachusetts, Sawyer te adopte yon ti mouton malad ki te abandone pa manman li. Kòm li te vin pi fò, ti mouton an te kòmanse swiv Mary tout kote, menm nan lekòl. John Roulstone te temwen devouman ti mouton an pou Mary e li te enspire pou ekri yon powèm ki gen twa vès. Sarah Josepha Hale deside pou entegre powèm nan nan yon liv pou timoun e li ajoute dènye twa stanz yo nan powèm nan. Li te rele liv la "Mary Had a Little Lamb."
In 1872, McLean Superintendent Dr. John Tyler te vin premye Pwofesè Maladi Mantal nan Harvard Medical School.
McLean te ouvri premye lekòl enfimyè psikyatrik la an 1882.
An 1888, Lopital McLean la te premye lopital psikyatrik nan Etazini ki te etabli laboratwa debaz ak klinik pou etidye wòl faktè biyolojik nan maladi mantal.
Lopital McLean la te deplase nan Belmont an 1895, sou yon tè ki te chwazi pa achitèk peyizaj renome, Frederick Law Olmsted.
Jiska an 1944, Lopital McLean la te yon kominote ki te kapab sipòte tèt li, li te opere yon fèm, yon atelye tapiseri ak yon atelye forjè. Anplis pwason ak kèk vyann ak pwodwi lèt ki te achte pandan de vizit chak semèn nan Quincy Market, tout manje a te pwodui sou tè McLean lan.
Selebrasyon bisantnè a
Nan yon seremoni istorik pou renouvle dokiman legal fondasyon li, ki te fèt nan State House vandredi 25 fevriye 2011, Lopital McLean te selebre 200yèm anivèsè li epi li te reyafime misyon li pou amelyore lavi moun ki gen maladi sikyatrik. Se te premye lopital sikyatrik nan New England ak twazyèm pi ansyen nan peyi a. Seremoni an te make egzakteman jou de syèk anvan—an 1811—lè Lopital McLean la ak patnè li Massachusetts General Hospital te jwenn charte pa Lejislatif Massachusetts la.
“Pandan anpil bagay te chanje depi fondasyon nou, angajman nou pou moun nou sèvi rete pwen santral misyon nou jodi a,” te di Prezidan Lopital McLean la ak Psikyat chèf Scott L. Rauch, MD. “Pale pou santèn manm pèsonèl enstitisyon nou renmen an, mwen reafime devouman nou pou misyon presye Lopital McLean la, ki se bay swen klinik ak konpasyon, dekouvèt syantifik, fòmasyon pwofesyonèl ak edikasyon piblik pou amelyore lavi moun ki gen maladi psikyatrik ak fanmi yo.”
Yon kout je sou pase a
Asil la te okòmansman nan Charlestown, Massachusetts. Yo te chanje non li pou McLean an 1826, epi li te admèt premye pasyan li nan dat 6 oktòb 1818.
Dapre Istoryen Lopital McLean la, Terry Bragg, anvan Lopital McLean la, moun ki te gen maladi mantal yo te souvan kache e yo te abite nan prizon, kay charite ak kay prive, kote yo te resevwa swen medikal oswa swen imanitè minimòm. Sepandan, anba direksyon premye sipèentandan li, Dr. Rufus Wyman te fè chanjman pèmanan nan fason New England te bay tretman pou moun ki gen maladi mantal.
“Dr. Wyman te kwè nan yon apwòch ki pi eklere pou trete moun ki gen maladi mantal, epi li te prezante nan New England “yon revolisyon nan tretman,” ki te baze sou jantiyès ak konpasyon. Objektif tretman an se te geri, pa soumèt,” te eksplike Bragg. “Premye prensip lopital la se te e li rete jodi a ke pasyan yo dwe trete ak swen konpasyon, ak diyite ak respè.”
Reponn ak bezwen moun ki gen maladi mantal, yè kou jodi a
Nan premye twa mwa li yo, McLean te admèt 13 pasyan, ki gen ladan yon gason 22 an ki soti nan Wrentham, yon komèsan 32 an ki soti nan Newbury Port ak yon fanm 37 an ki soti nan Malden. An 1821, 149 moun te resevwa swen nan azil la. Jodi a, Lopital McLean la admèt plis pase 9,000 timoun ak granmoun chak ane nan swen lopital ak swen rezidansyèl, li bay plis pase 58,000 vizit tretman jou ak vizit ekstèn, epi li ofri sipò nan kominote a atravè sèt pwogram satelit nan tout eta a.
“Satisfè bezwen sante mantal kominote yo atravè Commonwealth lan se yon wòl Lopital McLean la te jwe pandan tout ane yo, ki fè swen sikyatrik espesyalize vin pi aksesib,” Rauch te di. “Epi menm si rejyon nou sèvi a elaji pi lwen pase Massachusetts, ak pasyan ki soti New England, atravè Etazini, ak rès mond lan, tradisyon nou nan bay swen konpasyon kontinye avanse.” Bisentènè nou an konsène lavni otan li konsène istwa nou. Pandan n ap antre nan twazyèm syèk nou an, nou rete devwe pou devlope terapi ki pi bon toujou, kontinye travay sou prevansyon, ak elimine stigmatizasyon.”
Nan anivèsè li, Lopital McLean la te resevwa yon rezolisyon ansanm soti nan Chanm Reprezantan ak Senatè yo ak yon sitasyon soti nan Gouvènè Massachusetts, Deval Patrick, ki felisite lopital la ak anplwaye li yo pou angajman kontinyèl yo. Anplis, Majistra Boston nan epòk la, Thomas Menino, te deklare 25 fevriye 2011 kòm Jounen Massachusetts General Hospital ak Lopital McLean la nan vil Boston.
Istwa rechèch
- 1811 – Premye lopital mantal nan New England te fonde kòm yon pati nan nouvo Massachusetts General Hospital. Li pita vin Lopital McLean la.
- 1882 – Premye lekòl enfimyè nan yon lopital sikyatrik ouvri nan Lopital McLean la.
- 1888 – Lopital McLean la te etabli laboratwa debaz ak klinik pou etidye wòl faktè biyolojik nan maladi mantal. Se premye pwogram rechèch konsa nan yon lopital sikyatrik nan Etazini.
- 1944 – Dr. Jordi Folch-Pi te nonmen premye Direktè Rechèch Syantifik nan Lopital McLean la.
- 1946 – Laboratwa Rechèch Byolojik la (ki pita ap devlope nan Sant Rechèch Mailman) ouvri.
- 1951 – Yo dekouvri proteolipids nan sèvo a nan Lopital McLean la. Yo se yon nouvo klas molekil ki nesesè pou estrikti ak fonksyon sèvo a, e dekouvèt yo bay yon baz pou konprann devlopman nòmal sèvo a ak anomali ki anba maladi sikyatrik.
- 1957 – McLean devlope yon pwosedi, ki te adopte atravè lemond, pou ekstrè ak idantifye lipid sèvo a. Li se yon avans kle pou amelyore konpreyansyon estrikti sèvo a.
- 1960 – McLean vin premye sant pou mikwoskopy elektwonik nan yon enstitisyon sikyatrik Ozetazini, ki bay kapasite pou wè estrikti selil nève endividyèl nan sèvo a.
- 1973 – Etabli premye Sant Rechèch Abiz Alkol ak Dwòg nan yon lopital sikyatrik prive Ameriken, ki se pi gwo ak pi konplè fasilite rechèch nan kalite sa a ki dedye a etid maladi adiktif.
- 1977 – Laboratwa pou Rechèch Sikyatrik yo etabli nan Sant Rechèch Mailman, double gwosè bilding lan epi ajoute de nouvo etaj.
- 1978 – McLean etabli premye Bank Sèvo ki sipòte pa Enstiti Nasyonal Sante ak fondasyon prive pou etid maladi neuropsychiatrik.
- 1983 – McLean lage premye rapò klinik sou itilizasyon beta blokè pou trete enkyetid (akathisia), yon gwo efè segondè prensipal ajan antipsychotik yo.
- 1984 – McLean etabli premye etid rezilta kontwole ki evalye efè psikoterapi psikoanalitik pou pasyan ki gen eskizofreni. Rezilta etid sa a te ankouraje yon nouvo jenerasyon apwòch psikosyal nan tretman maladi sa a.
- 1988 – McLean devlope ak idantifye kritè dyagnostik pou maladi pèsonalite fwontyè yo adopte pa Asosyasyon Sikyatrik Ameriken ak Asosyasyon Sikyatrik Mondyal.
- 1988 – McLean vin premye lopital sikyatrik nan mond lan ki etabli yon Sant Imaj Rezònans Magnetik Sèvo.
- 1990 – McLean se nimewo youn nan lopital sikyatrik prive Ozetazini nan rechèch Sèvis Sante Piblik la.
- 1994 – McLean devlope ak entwodui echèl mezi rezilta yo BASIS-32, youn nan sa yo ki pi lajman itilize Ozetazini.
- 1994 – McLean se premye ki itilize spektroskopi rezònans magnetik an dirèk pou detekte tolerans alkòl lakay moun ak efè alkòl ak lòt dwòg sou koule san nan sèvo.
- 1995 – Premye etid ki fèt sou timoun ki an sante ki konbine done anatomi, chimik ak fonksyon sou devlopman sèvo a kòmanse nan McLean. Rezilta envestigasyon an ap bay yon pi bon konpreyansyon sou devlopman nòmal sèvo a epi sèvi kòm yon baz pou evalye chanjman ki asosye ak maladi sikyatrik nan timoun.
- 1996 – Rechèchè nan McLean dekouvri premye prèv ki endike yon anomali chimik nan fonksyon selil nève nan sèvo moun ki gen maladi Alzheimer, yon dekouvèt ki finalman mennen nan premye tretman ki apwouve pa FDA a pou Alzheimer.
- 1998 – McLean se premye ki pibliye rapò ki montre ke itilizasyon estewoyid pa body builders asosye ak aparisyon sentòm sikyatrik, ki gen ladan konpòtman vyolan.
- 1999 – McLean se premye ki demontre ke absòpsyon eleman nitritif esansyèl choline nan sèvo a diminye ak laj. Retounen defisi sa a ka diminye risk pou maladi neurodejeneratif nan laj avanse, tankou maladi Alzheimer.
- 2000 – Sant Resous Tisi Sèvo Harvard nan McLean ("Bank Sèvo") resevwa 5,000yèm echantiyon sèvo ki te bay kòm don. Bank Sèvo ki pi gwo nan mond lan, HBTRC distribye echantiyon bay 4,000 chèchè chak ane.
- 2001 – Sant Neuroimaging lan ouvri. Sa a se twazyèm bilding nan kanpis la ki konsakre sèlman a rechèch, epi li gen yon mayetik 4.0 Tesla, ki se youn nan mwens pase 20 scanner rezònans mayetik nan mond lan ki gen fòs sa a.
- 2002 – Sant Rechèch sou Abiz Alkol ak Dwòg McLean (ADARC) te resevwa pi gwo sibvansyon sèl nan istwa McLean. $6.4 milyon dola sibvansyon soti nan Enstiti Nasyonal sou Abiz Dwòg pou etidye abiz kokaïn ak kijan pou trete li pi byen.
- 2004 – Pandan yon seremoni nan White House, chèchè nan McLean, William A. Carlezon, Jr., PhD, te resevwa Pri Prezidansyèl pou Karyè Bonè pou Syantis ak Enjenyè pa Konsèy Nasyonal Syans ak Teknoloji (NSTC).
- 2007 – Envestigatè McLean te fè premye sondaj nasyonal sou moun ki gen twoub manje, ki montre ke twoub manje binge a pi souvan pase ni anoreksi nervosa ni bulimi nervosa.
- 2011 – Lopital McLean te vin premye lopital sikyatrik nan peyi a ki te resevwa akreditasyon nan men Association for the Accreditation of Human Research Protection Programs (AAHRPP). Akreditasyon volontè a, ki te anonse mwa pase a, se pou yon peryòd twa ane. McLean rantre nan enstitisyon paran li, Partners HealthCare (kounye a Mass General Brigham), nan resevwa akreditasyon nan AAHRPP.
- 2013 – Ole Isacson, Dr Med Sci, direktè Enstiti Rechèch Neuroregeneration nan McLean Hospital ak youn nan ekspè ki pi enpòtan nan mond lan nan itilizasyon terapi selil souch pou trete maladi nè ki parèt tankou maladi Parkinson ak maladi Huntington, te envite dènyèman pa Pap Francis pou prezante travay li nan Vatikan.
- 2014 – Sosyete pou Newosyans (SfN) te bay Joseph T. Coyle, MD, direktè syantifik an chèf ak chèf Divizyon Newosyans Fondamantal nan Lopital McLean, Pri Julius Axelrod la. Pri Julius Axelrod la rekonèt reyalizasyon eksepsyonèl nan neuropharmacology ak nan mentò jèn syantis yo.
McLean te yon kote nan anpil liv ak fim e li se yon sijè santral nan anpil tèks istwa. Men liv ki gen plis enfòmasyon sou richès istwa lopital la nan domèn psikyatri:
Ane Prekòs Lopital McLean yo
pa Nina Fletcher Little
(Francis A. Countway Library of Medicine, 1972)
Kafou nan Sikyatri
pa Silvia B. Sutton
(American Psychiatric Press, Inc., 1986)
Girl Interrupted
pa Susanna Kaysen
(Turtle Bay Books, 1993)
Gracefully Insane: The Rise and Fall of America’s Premier Mental Hospital
pa Alex Beam
(Public Affairs, 2001)
Lopital McLean: A Personal Memoir
pa Francis de Marneffe
(Coolidge Hill Press, 2010)