Kijan selil kansè yo diferan de selil nòmal yo?
Pwen kle yo
Men sa ou dwe konnen sou diferans ki genyen ant selil kansè ak selil nòmal ak avansman nan tretman:
- Aprann kijan kansè kòmanse. Erè nan ADN ka lakòz selil yo grandi epi divize san kontwòl.
- Rekonèt poukisa selil kansè yo diferan. Yo ka chape anba sistèm iminitè a epi adapte yo avèk letan.
- Konprann kijan kansè ka gaye. Gen kèk selil kansè ki ka detache, vwayaje nan tout kò a, epi grandi nan nouvo kote.
- Jwenn dènye enfòmasyon sou fason rechèch ap chanje swen kansè. Espè nan Mass General Brigham Cancer Institute, yon sant swen pou kansè, sèvi ak nouvo tretman iminoterapi ak tretman vize pou ede sistèm iminitè a jwenn epi konbat kansè.
- Konnen kilè ekspètiz enpòtan. Deteksyon prekòs, tretman pèsonalize ak rechèch k ap kontinye ede espesyalis kansè yo pi byen konprann risk, ralanti kwasans kansè epi amelyore swen.
Selil kansè yo kòmanse menm jan ak tout lòt selil ki nan kò w. Kidonk, kisa ki ale mal? Kisa ki fè yo tounen selil danjere, devastatè n ap travay di konsa pou elimine yo?
“Nòmalman, selil yo swiv yon pwosesis kote yo miltipliye pou fòme nouvo selil jan sa nesesè epi yo mouri lè yo vin fin vye oswa domaje. Selil kansè yo kontourne pwosesis sa a epi yo kòmanse miltipliye epi grandi san kontwòl nan kò a,” di Ryan Sullivan, MD, direktè pwogram pou melanòm nan Mass General Brigham Cancer Institute.
Nan atik sa a, Doktè Sullivan eksplike kijan kansè kòmanse ak poukisa selil kansè yo diferan de selil ki an sante.
Ki jan kansè kòmanse?
Selil ki nan kò nou yo nòmalman grandi epi divize pou kreye nouvo selil lè kò nou bezwen sa. Kansè kòmanse lè selil nan kò a kòmanse grandi san kontwòl.
Tout selil ki nan kò nou gen enfòmasyon jenetik ki rele ADN (asid dezoksiribonikleyik). Yon erè nan ADN an ka lakòz yon selil grandi epi miltipliye twòp. Yo pran plas selil nòmal ki bò kote yo epi yo ka mennen nan kansè.
American Cancer Society, yon òganizasyon ameriken ki bay enfòmasyon sou kansè, pwopoze pou nou konpare yon selil ak yon machin pou esplike kijan selil grandi. Menm jan ak yon machin, gen pati nan yon selil ki ede kontwole mouvman li. Li gen yon akseleratè pou fè kwasans lan ale pi vit lè sa nesesè ak fren pou ralanti l epi kenbe l anba kontwòl. Yon erè nan ADN an ka afekte fason pati sa yo fè travay yo. Akseleratè a ka rete kole anba, oswa fren yo ka pa mache ankò, sa ki lakòz selil la grandi san kontwòl.
Ki jan selil kansè yo diferan de selil nòmal yo?
Chèchè yo panse tout bagay kòmanse ak erè ADN sa yo, ke yo rele tou mitasyon. Yon selil kansè ka gen jis youn oubyen de mitasyon, oubyen li ka gen plizyè chanjman ki fè li diferan de selil nòmal. Kansè ki pi avanse devlope lè anpil mitasyon rive.
“Mitasyon sa yo fè selil kansè yo aji yon fason diferan de selil ki an sante yo,” Doktè. Sullivan eksplike. “Selil nòmal yo sispann grandi lè pa gen okenn siyal pou kontinye epi lè yo rankontre lòt selil. Yo menm tou yo pa gaye nan lòt zòn nan kò a.”
Anplis mitasyon sa yo, lòt anomali ka rive nan plizyè pati nan yon selil. Chanjman sa yo ka gen ladan yo jèn ki aktive oswa dezaktive oswa pwoteyin ki pwodui.
Nan nivo ADN, anomali yo divize an de kategori:
- Mitasyon ki pouse kansè a devlope: Chanjman ki lakòz yon selil kansè fòme epi grandi san kontwòl
- Mitasyon ki rive apre: Chanjman ki rive avèk letan yon fwa selil la deja anòmal
Mitasyon nan jèn ki pouse kansè a devlope
Gen de gwo kategori mitasyon ki pouse kansè a devlope:
- Jèn ki fè kansè grandi (onkojèn): Jèn sa yo mitasyon soti nan pwoto-onkojèn, ki ede selil yo grandi epi divize kòmsadwa. Lè yon onkojèn devlope, li aktive siyal pou selil kansè yo jis kontinye miltipliye.
- Jèn ki anpeche timè grandi (jèn sipresè timè): èn sa yo kenbe kwasans selil yo anba kontwòl, yo di selil yo pou yo grandi pi dousman epi yo pwovoke lanmò selil lè sa nesesè. Yo menm repare erè nan ADN pou ede anpeche kansè. Men mitasyon anpeche yo fè travay yo.
Gen kèk selil kansè ki parèt akoz chanjman nan jèn ki fè kansè grandi (onkojèn). Gen lòt ki parèt akoz pwoblèm nan jèn ki anpeche timè grandi (jèn sipresè timè). Si tou de mitasyon sa yo rive, yo souvan mennen nan kansè ki grandi rapid.
Yon estrikti k ap evolye san rete
Selil kansè yo kontinye devlope nouvo kapasite ki ede yo adapte epi siviv. Nou ka konsidere chanjman sa yo kòm yon fòm evolisyon.
“Sistèm iminitè kò a gen kapasite pou idantifye epi elimine selil kansè yo anvan yo vin tounen yon pwoblèm,” Doktè a di. Sullivan eksplike. “Men selil ki nan timè ki finalman devlope yo te adapte yo yon fason ki ede selil yo chape anba sistèm iminitè a epi kontinye grandi. Lè sa a, selil kansè yo ka kòmanse lakòz pwoblèm. Pa egzanp, yo ka fòme yon timè ki fè presyon sou lòt ògàn epi yo ka gaye nan lòt pati nan kò a.”
Kijan selil kansè yo chape anba sistèm iminitè a?
Menm lè kansè yo vin pi agresif ak pi diferan de selil nòmal yo pandan y ap devlope, sistèm iminitè a toujou ka pa remake yo oswa pa detwi yo. Yo itilize plizyè fason pou fè sa. Youn nan fason yo se pwofite de pwen kontwòl sistèm iminitè a lè yo fatige selil iminitè yo. Selil kansè yo ka twonpe sistèm iminitè a tou pou l pwoteje yo. Yo kominike ak selil iminitè ki anpeche lòt selil iminitè rive atake yo oswa fè travay yo.
“Bon nouvèl la se chèchè yo jwenn fason pou itilize konpòtman sa yo kont yo,” Doktè esplike. Sullivan eksplike. “Nou gen tretman iminoterapi pou ede kò w pwodui plis selil iminitè oswa selil iminitè ki pi fò pou pi byen jwenn epi konbat kansè. Terapi inibitè pwen kontwòl iminitè ankouraje sistèm iminitè w la pou l kontinye konbat selil kansè yo, menm lè yo fè kòmsi yon timè bezwen pwoteje olye pou yo detwi l.”
Nati destriktif selil kansè yo
Tout karakteristik sa yo pèmèt selil kansè yo aji yon fason ki diferan de selil nòmal yo. Yo pran espas epi yo fè presyon sou veso sangen, nè ak ògàn yo. Kwasans yo lakòz doulè ak domaj, sa ki anpeche kò a fonksyone byen.
Yon timè (mas selil kansè) toupre je a, pa egzanp, ka grandi epi afekte kapasite yon moun pou l wè. Yon timè nan kolon an ka bloke kanal yo epi entèfere ak dijesyon. Selil kansè nan san an al rete nan mwèl zo a epi yo anpeche kò a pwodui selil san ki an sante.
Sa ban m espwa lè m wè tout sa nou aprann sou faktè ki ogmante risk kansè. Sa ede nou detekte selil kansè yo pi bonè, konsa nou ka kanpe yo anvan yo gaye.
Ryan Sullivan, MD
- Program Director for Melanoma, Mass General Brigham Cancer Institute
Timè solid ak kansè metastatik
Gen kèk kansè, tankou kansè po ki soti nan selil eskame oswa selil bazal, ki anjeneral grandi nan yon sèl zòn sèlman. Yo ka fòme yon timè solid nan yon sèl kote, tankou tete oswa kolon. Menm si yo pa gaye, yo ka fè anpil dega.
Lòt kansè kite kote orijinal yo epi gaye pou anvayi nouvo pati nan kò a. Kalite kansè sa a rele kansè metastatik. Pa egzanp, kansè kolorektal ki kòmanse kòm yon timè nan kolon an ka gaye nan fwa a, sa ki fè li tounen yon kansè kolorektal metastatik.
Kouman kansè gaye?
Imajine yon mas selil kansè: boul la kontinye vin pi gwo pandan selil yo ap grandi epi divize an nouvo selil. Nouvo selil yo kontinye devlope plis chanjman abnòmal ak pwoteyin. Finalman, kèk selil gen ase fòs pou yo detache epi deplase lwen boul la.
Selil kansè sa yo ka antre nan sikilasyon san an, ki tankou yon kat wout nan tout kò a. Yo itilize wout sa yo pou vwayaje nan lòt ògàn oswa anvayi gangliyon lenfatik ki toupre yo. Se yon ti kantite selil sèlman ki siviv vwayaj la, men sa ki siviv yo ka devlope byen kote yo rive a.
Doktè. Sullivan dekri teyori 'grenn ak tè' a pou ede eksplike poukisa kansè pafwa kapab gaye nan yon lòt pati nan kò a. “Selil kansè ki detache yo tankou grenn, epi ògàn nan kò w yo tankou tè,” Doktè Sullivan eksplike. “Pi souvan, grenn yo vwayaje nan diferan tè epi yo pa kapab grandi. Men pafwa, yon grenn jwenn tè ki bon nèt pou li grandi.”
Teyori a esplike poukisa kèk kansè souvan gaye nan sèten pati nan kò a. Pa egzanp, kansè ki kòmanse nan kolon an souvan gaye nan fwa a paske li swiv sikilasyon san an natirèlman epi li ka devlope byen kote li rive a.
Èske tout moun gen selil kansè?
Selil yo sibi chanjman nan ADN yo tout tan, men sistèm defans kò a ak sistèm ki repare ADN nan ede kontwole chanjman ki pa nòmal yo. Men, kèk selil kansè pase nan gad yo epi yo kòmanse fè dega. Sa depann de anpil faktè risk, sa vle di bagay ki ogmante risk pou yon moun fè kansè.
“Si ou gen yon istwa kansè nan fanmi w, ou ka gen chanjman nan ADN ou eritye ki ogmante risk pou ou fè kansè. Men anviwònman ak fason moun viv jwe yon wòl tou nan risk pou yo fè kansè,” di Doktè Sullivan eksplike. “Mwen santi m ankouraje lè m wè tout sa nou aprann sou bagay ki ogmante risk pou fè kansè. Sa ede nou dekouvri selil kansè yo pi bonè, pou nou ka kanpe yo anvan yo gaye.”