Siy Kansè Po ak Prevansyon
Limyè solèy bay gwo avantaj pou sante mantal ak fizik, men, menm jan ak nenpòt lòt bagay, twòp ladan l ka lakòz domaj. Reyon iltravyolèt (UV) ki soti nan solèy la ka lakòz domaj nan po a epi ogmante risk pou w devlope kansè nan po. Kidonk, li enpòtan pou w pwoteje po w anvan ak pandan w ap pase tan deyò.
Nou abitye panse ak pwoteksyon kont solèy lè n ap jwi solèy la pandan mwa ete cho yo. Men, prevansyon kansè nan po enpòtan pandan tout ane a.
"Menm nan sezon livè, gen mezi ou ka pran pou diminye risk kansè po," se sa Steven Chen, MD, MPH, MHPEd di, yon dèmatològ ak ko-direktè Pwogram Lenfòm Kitane nan Mass General Brigham Cancer Institute. "Se youn nan kalite kansè ki pi komen yo, men li byen tretab si ou detekte l nan yon etap prekòs."
Nan atik sa a, Doktè Chen pale sou siy enpòtan kansè nan po pou moun veye, epi li pataje konsèy sou fason pou anpeche kansè nan po yon fason pou w ka pwoteje tèt ou pandan tout kat sezon yo.
Siy prekòs kansè po
Pou w rekonèt kansè po, li enpòtan pou w konnen se pa tout kansè po ki menm. Gen 3 kalite prensipal kansè po:
Kansè selil bazal ak kansè selil eskame ansanm yo rele kansè po ki pa melanom oswa kansè keratinositik. An jeneral, pwofesyonèl sante yo fasilman trete pwoblèm sa yo avèk yon operasyon senp sou po a oswa lòt metòd tretman lokal.
Kanta pou melanom nan, byenke se kalite ki pi ra pami 3 kalite yo, se li ki pi mòtèl. Pousantaj melanom yo ap ogmante depi 30 ane, dapre American Academy of Dermatology (AAD), akademi ameriken pou swen po a. Ogmantasyon sa a gen rapò ak gwo ekspoze a radyasyon danjere tankou reyon UVA ak UVB ak abitid tankou sèvi ak aparèy pou bwonze po anndan kay.
Siy kansè po melanom
Lè doktè yo ap chèche siy kansè po melanom, yo itilize ABCDE yo:
- Asimetri. Fè atansyon ak tach sou kò w ki pa simetrik, tankou si yon mwatye nan yon grenn bote oswa yon tach nesans pa koresponn ak lòt mwatye a.
- Iregilarite kontou. Rebò yon mòl ta dwe byen lis. Si kontou yo pa regilye, pa egzanp, sa se yon siy ki montre yo ta dwe egzamine yo.
- Iregilarite koulè. Egzamine grenn bote yo pou wè si genyen ki gen plizyè ton mawon oswa nwa, oubyen koulè iregilye tankou woz, wouj, blan, ble oswa ble-nwa.
- Dyamèt. An jeneral, grenn bote ki nòmal pa depase 6 mm an dyamèt — sa vle di, yo gen apeprè menm gwosè ak gonm yon kreyon.
- Evolisyon. Youn nan faktè ki pi enpòtan nan evalye yon mòl se si mòl la ap chanje avèk letan. Fè yon doktè egzamine grenn bote w la si koulè, gwosè oswa fòm li chanje, oswa si li kòmanse fè w mal, vin sansib oswa grate w.
Siy kansè selil bazal
Kansè selil bazal ka parèt yon lòt jan pase melanom. Li ka parèt konsa:
- Yon ti boul koulè chè oswa yon ti bout po ki pandye
- Yon blesi ki louvri epi ki pa geri
- Yon boul lis ki gen yon ti fon nan mitan l
- Yon boul ki sanble ak sir oswa ak pèl
Kansè selil bazal se kalite kansè ki pi komen dapre The Skin Cancer Foundation, yon fondasyon ki bay enfòmasyon sou kansè po. Erezman, li fasil anpil pou trete tou, sitou si yo detekte l nan yon etap prekòs. Yon pwofesyonèl swen prensipal (PCP) oswa yon dèmatològ ka detekte kansè selil bazal nan yon etap prekòs lè li egzamine po a.
“Ou ka egzamine po w tou chak mwa pou w wè si gen siy kansè selil bazal oswa lòt kalite kansè po,” se sa Doktè a di. Chen di. "Si ou gen yon ti tach ki sanble ak yon bouton epi ki pa vle disparèt, oswa si l ap senyen, grate, oubyen fè w mal, li bon pou w fè yon moun egzamine l."
Siy kansè selil eskame
Yo estime 1.8 milyon moun resevwa yon dyagnostik kansè selil eskame chak ane, dapre The Skin Cancer Foundation. Se dezyèm kalite kansè po ki pi komen an.
Kansè selil eskame afekte selil po yo, ki rele keratinosit, epi ki jwenn nan kouch siperyè po a (yo rele epidèm). Pi souvan, se ekspoze ak reyon UV solèy la oswa reyon UV aparèy pou bwonze po ki lakòz li. Nan pifò ka yo, doktè yo ka retire epi trete kansè selil skame (squamous cell carcinoma). Plis yo detekte kansè a prekòs, se plis chans pou tretman an reyisi.
Kansè selil eskame ka lakòz plak ki graj ak wouj sou po a, ki grandi rapidman. Yo ka sanble ak veri. Yo ka kòmanse senyen epi fè mal tou si yo kite yo twò lontan. Kontrèman ak kansè selil bazal, kansè selil eskame ka gaye nan lòt ògàn ak gangliyon lenfatik si yo pa trete l. Se poutèt sa, fè yon pwofesyonèl sante egzamine w si w enkyete w.
Èske po k ap grate se yon siy kansè?
Po ki grate ka yon siy avètisman kansè—men grate pa vle di ou dwe enkyete w imedyatman.
Gen anpil lòt rezon ki ka fè po w grate. Men kèk ladan yo:
- Po sèk, sitou pandan sezon ivè lè li pi difisil pou kenbe po w idrate
- Pwoblèm po tankou ekzema, plak po ki vin wouj ak kal (psoryazis), chanpiyon ki fè mak won sou po oswa itikè, pami lòt pwoblèm
- Mòde ensèk
- Reyaksyon alèjik
- Reyaksyon akòz medikaman
Si w enkyete w pou yon tach sou po w oswa yon gratèl k ap fè po w grate, kontakte dèmatològ ou oswa pwofesyonèl swen prensipal ou. Yo ka ede detèmine kòz demanjezon an epi ede w pran mezi pou fè l sispann.
Èske ti moso po ki pandye yo se yon siy kansè?
Ti moso po ki pandye yo pa yon siy kansè po. An reyalite, se ti kwasans ki pa danjere; yo konn parèt sitou nan zòn kote po w fè pli oswa kote l fwote kont tèt li (tankou anba bra, nan kou, anba tete oswa sou po je). Ti kwasans po yo anjeneral byen piti. Yo apeprè gwosè yon ti wòch, men yo ka pafwa grandi pou yo vin pi gwo.
Sepandan, si ou remake yon nouvo kwasans ki sanble ak yon ti moso po ki pandye, men li lakòz sentòm oswa li senyen san okenn friksyon oswa chòk, li toujou bon pou konsilte doktè ou. Se paske, nan ka ki ra, kèk kansè po ka sanble ak ti moso po ki pandye. Li pi bon pou jwenn opinyon yon ekspè pou evalye enkyetid sa yo.
Li enpòtan pou sonje ke kansè po anjeneral ka trete epi geri. Kle a se prevansyon ak deteksyon bonè.say Si w gen yon tach ki enkyete w, li pi fasil pou trete l nan yon etap prekòs. Pa tann: al wè yon dèmatològ ki sètifye.
Steven Chen, MD, MPH, MHPEd
- Dermatologist, Mass General Brigham
Kijan pou anpeche kansè po
Pa gen okenn fason sèten pou anpeche kansè po. Men, gen fason ou ka diminye risk kansè po ou. Dapre Doktè Dapre Chen, men 3 pi bon konsèy pou anpeche kansè po:
- Mete krèm pwoteksyon solèy ki pwoteje w kont radyasyon UV, ni UVA ni UVB. Faktè pwoteksyon kont solèy (SPF) se yon bon mezi pwoteksyon kont reyon UVB, ki gen tandans lakòz boule. “Nou rekòmande omwen SPF 30, men pifò moun pa mete ase krèm pwoteksyon solèy. Se poutèt sa, plis SPF la wo, se plis li bon,” se sa Doktè a di. Chen di.
An reyalite, ou ta dwe itilize yon vè tou piti (tankou sa yo itilize pou bwè likè) ki plen ak krèm pwoteksyon solèy pou tout kò w chak fwa w ap mete l. Chèche tou yon krèm pwoteksyon solèy ki ofri pwoteksyon laj spectre kont reyon UVA epi ki rezistan ak dlo. Mete krèm pwoteksyon solèy ou ankò chak 2 èdtan, epi pa bliye mete l sou po tèt ou, zòrèy ou, kou ou ak pye ou. - Pwoteje tèt ou kont solèy la. Mete krèm pwoteksyon solèy se pa sèl fason ou ka ede anpeche kansè po. Eseye rete nan lonbraj, kouvri po ou ak rad, epi mete yon chapo ak bò laj le posib. Pran plis prekosyon ant 10 è dimaten ak 2 è apremidi, lè reyon UV solèy la pi fò. Ou gen plis risk pou solèy boule po w toupre nèj, dlo oswa sab, paske yo reflete reyon solèy la.
- Fè tcheke po ou. Byenke se pa tout moun ki bezwen fè egzamen po regilye, dèmatològ yo rekòmande sa si ou gen yon risk ki pi wo pou devlope kansè po. Egzamen regilye sa a ede doktè yo detekte kansè nan yon etap pi prekòs, lè li pi fasil pou trete. Ou ka gen yon risk ki pi wo si ou gen yon istwa kansè po nan fanmi ou, si ou te pase anpil tan nan solèy oswa si ou te konn boule anba solèy oubyen chèche fè po ou bwonze.
AAD(Akademi Ameriken pou Dèmatoloji) estime 1 Ameriken sou 5 ap gen kansè po. Malgre li pi komen lakay moun ki gen yon koulè po natirèl ki pi klè, kansè po ka afekte tout kalite po, enkli po ki pi fonse. Si ou gen enkyetid, al wè yon dèmatològ yon komite pwofesyonèl sètifye pou egzamine po ou.
Èske krèm pwoteksyon solèy anpeche kansè po?
Krèm pwoteksyon solèy se yon zouti enpòtan pou diminye risk ou genyen pou devlope sèten kalite kansè po, men li pa garanti ke l ap anpeche kansè po nèt. Pou jwenn pi bon pwoteksyon posib, mete krèm pwoteksyon solèy ki gen yon faktè pwoteksyon solèy (SPF) omwen 30 chak jou. Asire w ou mete krèm pwoteksyon solèy ankò chak 2 èdtan, epi imedyatman apre ou fin swe oswa naje.
Pran swen po w pandan sezon ete a enpòtan—men pwoteje po w pandan tout ane a esansyèl pou anpeche kansè po. Si ou gen kesyon sou kansè po oswa si ou gen enkyetid pou tèt ou oswa pou yon moun ou renmen, tanpri kontakte doktè ou pou jwenn plis sipò.
“Li enpòtan pou sonje kansè po anjeneral ka trete epi geri,” se sa Doktè Chen di. “Kle a se prevansyon ak deteksyon prekòs. Si ou gen yon tach ki ba ou enkyetid, li pi fasil anpil pou trete l nan yon etap prekòs – kidonk, pa retade, al wè yon dèmatològ ki sètifye pa yon konsèy espesyalize.”